Za novu zbirku pjesma “Koordinate straha / Dijagrami nestajanja” dobio je Nagradu “Tea Benčić Rimay”, a za zbirku poezije “Dve rali zmeržnjenoga jognja” (Tonimir, Varaždinske Toplice, 2022.) dobio je Nagradu “Janko Polić Kamov”. Čestitamo!
* * *
zbudil sem se v postele poleg Anais Nin
zbudil sem se v postele poleg Anais Nin
velkoj, z ramom od kovanoga železa
z parom zlatih golubov na nje
z spletenim železnim beršljenom
i japonskim đunđi na zeleni listi
zbudil sem se v postele z Anais Nin
bila je v japonskom kimonu
kot gejša
čitala mi je odlomek o Germaine z Rakove obratnice
zažmirel sem od svojih laži (moje reči prevrčeju miseli v srebro)
morti zna da sem nomadi čital tajne njejnih dnevnikov
zbudil sem se v postele z Anais Nin
v telu Henrya Millera
v mlakomu pariškomu jutru
dišala je po zapelivom parfemu
kaj zazivle muškoga na praznost
čul sem kak šepeče na telefon
zbudil sem se v postele z Anais Nin
v telu kralja Salamona
štel sam nje reči
da serce človeka najde svoj put, a sam Jahve
upravla z njegovim koraki
rodil sem se v postele poleg Anais Nin
v času njejnoga zhajanja
ognjene ptice čutile su praznoče sveta i
nosile droptice njejne duše v gnezda nebeskih host
vutočišča neposlušnih vetrov da ih razneseju
argonautima na dar
Anais Nin – francusko-kubansko-američka dnevničarka, spisateljica nadrealističnih romana, kratkih priča i erotike, Henry Miller – američki pisac, Rakova obratnica – roman H. Millera iz 1935.; Germain – lik iz romana Rakova obratnica, da serce človeka – korištena izreka kralja Salamona “srce čovječje smišlja svoj put, ali Jahve upravlja korake njegove. „(Izr 16,9), đunđ – biser, zapeliv – zavodljiv, praznost – blud, praznoča – ispraznost, taština, praznina
v praznoče živim
Samoća je raskoš bogatih. (Albert Camus)
v praznoče živim
praznoču čutim
nju človek ne spozna
ona spozna njega
gda v nje živi navči se na nju
ona dojde ze zimom
z sivim meglam kaj hičeju černinu po snegu
ona dojde v subotu, v pondelek
zavleče se vu vsakoga
najdem ju na plesnivi korici kruha
bežim proč od nje
zaprem se v sobu
poslušam radio, ploče
čitam knige, cajtunge
lučem z postele čez oblok
mertve veje naginjaju se na mene v posteli
loviju me z srebrnim kosturam
premečem se z leva na desno
z desna na levo doklam ne zaspim
v praznoče živim
njeno lice v špiglu gledim
ponegda pobegne na čas
boji se sonca
verne se z meglom i ruži po obloku
z glažnatim čaporki kak da igra ksilofon
vleče se od sobe do sobe
spala bi z vsakim v hiži
zima mi spotira serce
v praznoče živim
praznoča – praznina, ispraznost (ovdje ispraznost provincijskog života)
psihodelično listje jeseni curi kot dežđ po mertvim poli
lehko se živi zapertih joči, nerazumeči ono kaj vidiš
(G. Harrison, J.Lennon/ P. McCartney)
jesen se preoblači v nami z merzlinom rudih megli
ostavla trage na mapi tel
glasi ptic se budiju znad kuruzišča
v kesnu jesen, predi neg ih prekrije doba mraza
pred pervi sneg
gda smert z kosom leti prek pola
a deneviri se kartaju v dravskomu šašu
kombajni zestaneju po poli
i ostaviju puščavu za sebum
vrane sejeju saminu i praznoču
kak da slaviju smert
vesmir ni več v ravnovesju
negibuče zvezde vmiraju
negdo gasi svetlo v nami
vgasili su mužiku
zgublenost se budi z černim pticam po vejam
veter raznaša psihodelično listje jeseni
kaj curi kot dežđ po mertvim poli
lehko se živi zapertih joči nerazumeči ono kaj vidiš / Living is easy with eyes closed, misunderstanding all you see – slobodni prepjev stiha pjesme grupe The Beatles Strawberry Fields Forever iz 1966., v ravnovesju – u ravnoteži